Da. Solzenje očesa je pri dojenčkih pogosto in je največkrat posledica nezrelega odtekanja solz. V večini primerov se stanje v prvem letu življenja spontano izboljša.
Strokovni članek
V prispevku so predstavljena najpogostejša očesna stanja pri dojenčku kot so zapora solznih poti, konjunktivitis novorojenčka ter vnetje robov vek. Večina teh stanj je nenevarnih in se ob ustrezni negi običajno izboljša spontano. Prispevek pojasnjuje, katere znake lahko starši opazijo, kako poteka osnovna obravnava ter kdaj je potreben pregled pri pediatru ali oftalmologu.
Očesne težave v prvem letu življenja so pogoste in pri starših pogosto vzbudijo skrb. V večini primerov gre za nenevarna in prehodna stanja, ki se spontano. Kljub temu pa obstajajo tudi okoliščine, za katere je pomembno, da jih pravočasno prepoznamo in ustrezno obravnavamo.
Pred vami je strokovni članek, ki ga je pripravila prof. dr. Manca Tekavčič Pompe, dr. med., vodja Otroškega oddelka Očesne klinike UKC Ljubljana in predsednica Sekcije za pediatrično oftalmologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu. V njem so celostno predstavljene tri najpogostejše skupine očesnih težav pri novorojenčku in dojenčku: zapora solznih poti, konjunktivitis novorojenčka ter vnetje robov vek (blefaritis, ječmen, halacij).
Hitri vodič za starše: Kaj je pogosto in kdaj k zdravniku?
Ta hitri vodič za starše temelji na strokovnem članku Najpogostejša očesna stanja pri dojenčku. Namenjen je osnovni orientaciji in ne nadomešča pregleda pri zdravniku.
Ta vodič je namenjen hitri orientaciji. Za podrobnejše razlage, potek posameznih stanj in možnosti zdravljenja je na voljo celoten strokovni članek.
Opomba: Vsebina je informativne narave in ne nadomešča pregleda pri zdravniku.
Besedilo je strokovno in poglobljeno, njegov namen pa je pomagati razumeti ozadje posameznih stanj, njihov potek in možnosti zdravljenja ter opozoriti na redke, a lahko resne zaplete. Staršem priporočamo, da članek berejo kot dopolnilo informacijam, ki jih prejmejo pri pediatru ali oftalmologu, ter da se ob morebitnih dvomih vedno posvetujejo z zdravstvenim strokovnjakom.
Prispevek opisuje tri najpogostejša očesna stanja pri novorojenčku in dojenčku do prvega leta starosti.
Pri zapori/zoženju solznih poti je bistvenega pomena poznavanje pravilne masaže v predelu solzne
vrečke in redno spiranje očesne površine ter noska. Pri konjunktivitisu novorojenčka je potrebno ločiti
zelo redka, a potencialno vid ogrožujoča stanja od običajnih in nenevarnih vzrokov. Pri blefaritisu in
pojavu ječmenov pa je pomembno, da starši razumejo kroničnost stanja in že v najzgodnejšem
življenjskem obdobju redno izvajajo ustrezno nego robov vek, saj le-ta bistveno zmanjša možnost hujših
težav povezanih s tem stanjem.
Prirojena zapora (ali zoženje) solznih poti (ZSP) je v prvih mesecih po rojstvu pogosta težava. Zaradi
zapore ali zožitve v odtekanju solz je pogosto izrazito solzenje s posledično sekundarno okužbo.
Epidemiološke raziskave so pokazale, da je ZSP prisotna pri 5–20 % otrok v prvem letu življenja, pri
novorojenčkih pa celo pri 95 %. Pojavnost ZSP je pri nedonošenčkih večja kot pri otrocih, rojenih ob roku
poroda.
Najpogostejši vzroki ZSP so opnasta zapora v nosnem delu solznega voda, zožitev v področju
nosnega dela voda ali kostne nepravilnosti, ki vodijo v zožitev solzne poti. V 20 % je ZSP obojestranska.
Otroku se oko solzi. Lahko ima gnojav ali prozoren izcedek. Izsledki raziskav kažejo, da se lahko stanje
spontano izboljša do 13. meseca starosti v kar 95 % primerov, najpogosteje v prvih treh mesecih. Splošno
priznana konzervativna metoda zdravljenja je masaža solznega mešička. Izvajamo jo tako, da s pritiskom
palca na predel solznega mešička vzpostavimo nadtlak v solznem sistemu in s tem pospešimo razrešitev
zožitve.
Vloga antibiotičnih kapljic pri zdravljenju ZSP je vprašljiva. V številnih raziskavah so namreč
pokazali, da pogosta uporaba antibiotičnih kapljic vodi v razvoj odpornih bakterij in kronično vnetje v
predelu solznega mešička, zato antibiotik predpišemo le pri izrazito trdovratnih vnetjih in ob prisotnosti
gnojavega izcedka. Starši morajo poznati tehniko masaže v predelu solzne vrečke, spiranja očesa in
čiščenja nosu.
V redkih primerih ZSP lahko privede tudi do hujših vnetij okolnih struktur. Takrat je
potrebna takojšnja obravnava pri oftalmologu. Če ZSP vztraja tudi po 12. mesecu starosti, sta na mestu
sondiranje in prebrizganje solznih poti v splošni anesteziji. Uspešnost posega je 75–80 %. Pri približno
3 % otrok z ZSP ugotavljamo prirojeno dakriocistokelo, pri kateri zaradi distalne zapore pride do
raztezanja solznega mešička. Že kmalu po rojstvu lahko opazimo modrikasto oteklino v predelu pod
notranjim očesnim kotičkom.
Konjunktivitis novorojenčka (KN) je vnetje ali okužba očesne veznice v prvem mesecu po rojstvu. Je
najpogostejša okužba v 1. mesecu starosti in prisotna pri 1–25 % novorojenčkov. KN razdelimo v tri
skupine: kemijski konjunktivitis, bakterijski konjunktivitis in virusni konjunktivitis. V večini je KN
samoomejujoč in ne ogroža vida. Redke oblike KN lahko spremljajo resni sistemski učinki, ki včasih
povzročijo slepoto. Za vse vrste KN so značilni: draženje in oteklina veznice ter izcedek in oteklina vek.
Kemijski konjunktivitis. Kemijski KN se navadno pojavi 1–2 dneva po vnosu kemijskega agensa
(najpogosteje Credejevih kapljic ali povidon jodida takoj po rojstvu) in je praviloma obojestranski. Stanje
se spontano izboljša, zato svetujemo le spiranje oči s fiziološko raztopino.
Klamidijski konjunktivitis. Približno 2–20 % nosečnic je okuženih z bakterijo Chlamydia trachomatis,
pojavnost klamidijskega KN pri novorojenčku okužene matere pa je 20–50 %. Razvije se 5–14 dni po
rojstvu. Lahko je enostranski ali obojestranski, z prozornim ali gnojavim izcedkom in morebitno
prisotnostjo zarastlin v vezničnih žepkih. Klamidijski KN lahko spremljajo zamašenost nosu, vnetje
srednjega ušesa in pljučnica, ki se lahko razvije v 4–12 tednih po rojstvu. Če je v brisu veznice dokazana
klamidija, otrok potrebuje zdravljenje s sistemskim antibiotikom.
Gonokokni konjunktivitis. V zahodnem svetu je razširjenost gonokoknih okužb materničnega vratu pri
ženskah praviloma < 1 %, v nekaterih delih sveta pa tudi več kot 20 %. Verjetnost, da otrok okužene
matere pri vaginalnem porodu razvije gonokokni KN, je 30–50 %, če je mati dodatno okužena tudi s
klamidijo, pa skoraj 70 %. Simptomi se pojavijo od 2. do 5. dne po rojstvu. Klinična slika je pogosto
dramatična z izrazito oteklino vek, gostim purulentnim izcedkom, izrazito oteklino veznice in s hudim
konjunktivalnim draženjem zrkla. Bakterija lahko prodre skozi nepoškodovano roženico (v približno 15 %
gonokoknih KN) in lahko potencialno povzroča vid ogrožujoče stanje. Pomembna lokalna ukrepa sta
spiranje oči s fiziološko raztopino in odstranjevanje gnojnega izcedka, sicer pa okužba zahteva sistemsko
zdravljenje z ustreznim antibiotikom.
Ostali bakterijski konjunktivitisi. Najpogostejši vir ostalih bakterij sta otrokov nos in žrelo. Navadno se
pojavi med 5. in 14. dnevom starosti in je lahko enostranski ali obojestranski. V začetni fazi je potrebno
spiranje oči s fiziološko raztopino, če se stanje spontano ne izboljša, pa otroka pregleda pediater.
Napotitev k oftalmologu je redko potrebna.
Herpetični konjunktivitis. Redek vzrok KN je genitalna herpetična okužba matere. Kaže se z mehurčastim
izpuščajem po vekah, rdečino kože vek, konjunktivitisom, keratitisom in/ali anteriornim uveitisom.
Keratitis tipično prizadane vse plasti roženice. Herpetični KN je neredko povezan s sistemsko herpetično
okužbo, ki se kaže kot pnevmonitis, hepatitis, meningoencefalitis itd.
Blefaritis je pogosta kronična težava očesne površine v vseh starostnih obdobjih, neredko pa se prvič
pojavi že v dojenčkovem obdobju. Gre za bolezen robov vek z izrazitim vnetjem ali brez njega. Z
blefaritisom so povezani konjunktivitis, pojav hordeolov in cist žlez v vekah, keratitis, prizadetost kože
itd. Pri otrocih je kožna prizadetost bistveno redkejša kot pri odraslih, pogostejša pa je prizadetost
roženice, ki je v primerjavi z relativno blagim vnetjem očesne površine pogosto nesorazmerno izražena
in lahko pripelje do trajnega poslabšanja vida. Simptome blefaritisa pri otroku lajšamo podobno kot pri
odraslem. Postopek vključuje suho gretje, nego robov vek, predvsem pa izogibanje mencanju oči. Zelo
pomembno je, da starši razumejo, da gre za kronični potek bolezni in se zavedajo nujnosti stalnega
izvajanja omenjenih postopkov.
Hordeolum je na dotik občutljiva, vnetna sprememba na robu veke, ki se je pojavila pred kratkim (nekaj
dni), z izcedkom in okolno rdečino ter oteklino. Vnet je lahko folikel trepalnice ali katera izmed žlez v
robu veke. Vnetje je pogosto povezano z bakterijsko okužbo, a je lahko tudi sterilno. Večina hordeolov
se spontano predre in drenira navzven v 1–2 tednih. Pomagajo suho gretje 5–10 min 3- do 6-krat na
dan, nega robov vek, v težjih primerih je potrebno tudi dodatno zdravljenje. Včasih iz hordeola nastane
tudi halacij.
Halacij (ječmen) ali lipogranulom žlez v robovih vek je neboleča in elastična sprememba v veki. Bolezen
poteka bolj kronično kot pri hordeolu. Občutljivost veke je bistveno manjša, pogosteje pa se pojavlja
globlje v veki in ne na njenem robu. Ker gre za neinfektivno stanje, zdravljenje z antibiotiki navadno ni
potrebno. Svetujemo suho gretje 5–10 minut 3- do 6-krat na dan. V večini primerov se halacij resorbira
spontano, včasih pa vendarle zahteva kirurški pristop.
Da. Solzenje očesa je pri dojenčkih pogosto in je največkrat posledica nezrelega odtekanja solz. V večini primerov se stanje v prvem letu življenja spontano izboljša.
Če se poleg solzenja pojavijo izrazita rdečina, oteklina ali bolečina, ali če se stanje ne izboljša približno do prvega leta starosti, je potreben pregled pri zdravniku. Pretirano solzenje ni običajno tudi, če se postane oko motno ali je na videz večje kot drugo.
Ne vedno. Ob zapori solznih poti se lahko pojavi gnojav izcedek, ki pa ni posledica nalezljive okužbe, pač pa vnetja vsebine solznega mešička zaradi nezadostnega odtekanja solz. Pomembno je spremljati tudi druge znake, kot so rdečina, oteklina in splošno počutje otroka.
Najpogosteje gre za vnetje očesne veznice (konjunktivitis). Večina oblik je blagih in se spontano umiri, vendar nekatere redke oblike zahtevajo zdravniško obravnavo.
Če so veke zelo otečene, izcedek obilen in gnojav ali je oko močno draženo, je potreben hiter pregled pri zdravniku
Običajno ne. Gre za kronično stanje, ki se lahko pojavi že zelo zgodaj in se pogosto ponavlja. Z redno nego robov vek se težave običajno dobro obvladujejo.
V večini primerov ne. Redko pa se lahko pojavijo zapleti, zato je pomembno, da ob opozorilnih znakih pravočasno poiščete strokovno pomoč.
Ne. Vsebina je namenjena informiranju in lažji orientaciji, ne pa postavljanju diagnoz ali nadomeščanju pregleda pri pediatru ali oftalmologu.
Za poglobljeno branje priporočam:
1. Izbrana poglavja iz oftalmologije. Otroška oftalmologija, Ješetov dan 2019.
2. Železnik M, Cerar S, Plankar Srovin T, Tekavčič Pompe M, Nosan G. Primer neonatalne oftalmije
povzročene z bakterijo Neisseria gonorrhoeae. Slovenska Pediatrija; 2025: 72-4.
Prof. Manca Tekavčič Pompe je vodja Otroškega oddelka na Očesni kliniki UKC Ljubljana in predsednica Sekcije za pediatrično oftalmologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu. Je tudi članica glavnega odbora svetovnega združenja za pediatrično oftalmologijo (WSPOS) in članica glavnega odbora evropskega združenja za pediatrično oftalmologijo (EPOS). Deluje na področju kliničnega in raziskovalnega dela povezanega z očesnimi boleznimi otrok.
Vlaži, ščiti, regenerira
Ključna hranila za ohranjanje vida1,2
Čisti, vlaži in pomirja veke
Ob prijavi na novičke se strinjate z našo politiko zasebnosti.
*S prijavo na novice se strinjate z našo politiko zasebnosti.
© 2025 Mojeoko. Vse pravice pridržane.
Izdelava spletnih strani qStom.si
Oblikovanje Starfinity
