Ko se staramo, se spreminjajo tudi naše oči. Najpogosteje opazimo, da slabše vidimo na bližino – to je tako imenovana starostna daljnovidnost. S starostjo se lahko pojavi siva mrena ter spremembe na mrežnici, ki vplivajo na ostrino vida.

Staranje oči prinaša številne spremembe, ki vplivajo na našo kakovost življenja, ena najpomembnejših pa je slabšanje vida. O tem, kako prepoznati prve znake težav in kako pravilno poskrbeti za oči, smo se pogovarjali z oftalmologinjo Nino Weber, dr. med., spec. oftal.
»Skrb za oči se začne veliko prej, preden se vid začne spreminjati.«
— Nina Weber, dr. med., spec. oftal.
Ko se staramo, se spreminjajo tudi naše oči. Najpogosteje opazimo starostno daljnovidnost (slabši vid na bližino), lahko pa se pojavi tudi siva mrena ali spremembe na mrežnici. Vendar kaj se pravzaprav dogaja znotraj očesa?
Mišice okoli oči s starostjo oslabijo, vezivno in maščobno tkivo v očesni votlini pa se spreminjata.
Posledično se lahko očesno zrklo rahlo pomakne nazaj, zenice postanejo manjše in počasneje reagirajo na svetlobo. Zaradi tega starejše osebe pogosto potrebujejo več svetlobe za branje ali slabše vidijo v temi.
Oglejte si celoten video intervju s priznano slovensko oftalmologinjo o staranju oči.
Ena najresnejših bolezni, povezanih s staranjem, je starostna degeneracija makule. To je bolezen, pri kateri postopno propadajo celice v makuli (rumeni pegi) – osrednjem delu mrežnice, ki je odgovoren za oster, centralni vid.
Obstajata dve obliki bolezni:
Suha oblika: Pogostejša oblika, ki se razvija počasi zaradi kopičenja presnovnih snovi. Zdravilo zanjo ne obstaja, napredovanje pa lahko upočasnimo z zdravim slogom.
Vlažna oblika: Redkejša, a hitreje napreduje. V mrežnici se začnejo tvoriti nove krvne žile, ki tam ne bi smele biti. Zdravi se z injekcijami v oko, ki jih predpiše in aplicira oftalmolog.
Vsi bolniki z vlažno obliko so imeli prej suho obliko bolezni. Prehod se lahko zgodi nenadoma, zato je zgodnja diagnoza ključna.
Poglejte si video intervju in odkrijte več o tem, kaj je starostna degeneracija makule.
Če vas zanima več o razlikovanju med suho in vlažno starostno makularno degeneracijo, kliknite tukaj.
Oftalmologinja priporoča prvi pregled vida že okoli 40. leta, kasneje pa vsaj enkrat letno.
Bodite pozorni na naslednje simptome:

Za samokontrolo lahko doma uporabite preprost Amslerjev test. Če opazite spremembe, se takoj posvetujte s strokovnjakom.
Čeprav tveganje povečujejo genetika, kajenje in povišan holesterol, lahko veliko naredite sami:
Ko se staramo, se spreminjajo tudi naše oči. Najpogosteje opazimo, da slabše vidimo na bližino – to je tako imenovana starostna daljnovidnost. S starostjo se lahko pojavi siva mrena ter spremembe na mrežnici, ki vplivajo na ostrino vida.
Pregled vida priporočam že okoli 40. leta, nato pa vsaj enkrat letno. Če opazite zamegljen vid, več majhnih »mušic« pred očmi, ukrivljene črte ali občutek, da potrebujete močnejšo svetlobo za branje – je čas za pregled pri oftalmologu.
Redni pregledi lahko odkrijejo očesne bolezni v najzgodnejši fazi, ko jih je še mogoče uspešno zdraviti.
Starostna degeneracija makule je bolezen, pri kateri postopno propadajo celice v makuli – osrednjem delu mrežnice, ki je odgovoren za oster, centralni vid.
Mrežnica se nahaja na zadnji strani očesa in pretvarja svetlobne dražljaje v živčne signale. S tem omogoča, da vidimo slike, oblike in barve. Makula pa nam posebej omogoča, da jasno beremo, prepoznavamo obraze in vidimo drobne podrobnosti.
Bolezen se lahko pojavi že po 40. letu starosti in je eden najpogostejših vzrokov za izgubo vida v starejšem obdobju življenja.
Ocenjuje se, da bolezen prizadene pomemben delež ljudi, starejših od 60 let – v nekaterih populacijah približno enega od desetih.
Pomembno je zato, ker se okvara vida, ki jo povzroča degeneracija makule, ne more popraviti, lahko pa se njeno napredovanje upočasni, če jo odkrijemo pravočasno.
Zgodnja diagnoza omogoča pravočasno zdravljenje in ukrepe, ki lahko pomagajo pri ohranjanju vida in kakovosti življenja.
Preventiva je izjemno pomembna, saj se degeneracija makule razvija počasi – skozi več let. Preventivni oftalmološki pregledi, zadosten vnos hranilnih snovi, ki so ključne za ohranjanje vida, zaščita oči pred soncem in prenehanje kajenja lahko tveganje bistveno zmanjšajo.
Makularno degeneracijo je danes mogoče nadzorovati – vendar le, če jo odkrijemo pravočasno. Redni pregledi in zdrav življenjski slog so najboljša zaščita za vaš vid.
Ob prijavi na novičke se strinjate z našo politiko zasebnosti.
© 2025 Mojeoko. Vse pravice pridržane.
Izdelava spletnih strani qStom.si
Oblikovanje Starfinity