Starostna degeneracija makule (SDM)

• Rumena pega ali makula je najbolj občutljiv del mrežnice, odgovoren za zaznavanje barv in podrobnosti, potrebne za branje, pisanje in prepoznavanje obrazov.
• Starostna degeneracija makule (SDM) je glavni vzrok za izgubo vida pri osebah, starih 50 let ali več¹. Prizadene kar 17,5 % ljudi, starih med 50 in 59 let in več kot 25 % starih nad 60 let, s staranjem pa ta odstotek še narašča.
• Zboli več žensk kot moških.
• Zdravilo za suho obliko SDM, ki je najpogostejša, ne obstaja – ko se vid začne slabšati, ga ni mogoče povrniti.  Lahko delujete le preventivno – kako lahko upočasnite napredovanje bolezni in bolje zaščitite svoj vid?

Starostna degeneracija makule – Kaj je in kako nastane?

Rumena pega ali makula je najbolj občutljiv del mrežnice, zaradi katerega lahko zaznavamo barve in razlikujemo podrobnosti, potrebne za branje, pisanje in prepoznavanje obrazov. Precej pomemben del očesa, kajne?

Predstavljajte si, da je oko kot fotoaparat, rumena pega ali makula pa je osrednji in najpomembnejši del objektiva, ki vam pomaga videti drobne podrobnosti. Ko pride do starostne degeneracije makule (SDM), je podobno, kot da bi ta osrednji del leče začel propadati, kar vpliva na to, kako vidite svet – še posebej tisto vidno polje, ki ga uporabljate pri branju, vožnji in prepoznavanju obrazov. Preostali del mrežnice skrbi za periferni ali stranski vid.

Starostna degeneracija makule (SDM) je pogosta očesna bolezen, pri kateri propadajo živčne celice (fotoreceptorji) v rumeni pegi, kar vodi v izgubo centralnega vida. V zgodnjih fazah je SDM skoraj neopazna, z malo simptomi. Šele v napredovali fazi bolezni postanejo podrobnosti pri branju, vožnji ali prepoznavanju obrazov nepravilne, zabrisane ali nevidne, saj pogled naravnost ne zazna več jasne slike.

Obstajata dve obliki SDM: suha in vlažna

• Suha (ali atrofična) oblika je pogostejša, napredovanje bolezni pa počasnejše. Fotoreceptorji v rumeni pegi postopoma propadajo, nadomeščajo pa jih atrofični predeli brez živcev. Dokler so ti predeli majhni, vid ostaja razmeroma ohranjen. Ko pa se povečajo, se kakovost vida začne postopno slabšati.
• Vlažna (ali neovaskularna) oblika je redkejša, prizadene zgolj 10 do 15 % bolnikov, vendar napreduje izjemno hitro – do izgube vida lahko pride v nekaj mesecih ali celo tednih. Zanjo je značilna nenadzorovana rast neželenih žilic (neovaskularizacija) pod rumeno pego, kjer ne služijo svojemu namenu, temveč povzročajo krvavitve in brazgotinjenje. Če se te spremembe pojavijo na enem očesu, obstaja visoko tveganje (50–90 %), da bo do zapletov prišlo tudi na drugem očesu.

Simptomi – Kako prepoznamo starostno degeneracijo makule?

Bolezen v začetni fazi ne povzroča opaznih težav. Ko napreduje, pa se lahko pojavijo naslednji simptomi:

• težave pri branju brez dodatne svetlobe,
• predmete vidimo zamegljeno, nepravilnih oblik, velikosti in barv,
• občutek, da predmeti poskočijo, ko se osredotočimo nanje,
• težave pri vožnji,
• težave pri razločevanju podrobnosti,
• temna ali slepeča pika v centralnem vidu.

SDM redko vodi v popolno slepoto, saj običajno ne prizadene perifernega vida. To pomeni, da večina bolnikov ohrani sposobnost orientacije v prostoru in samostojnega opravljanja večine vsakodnevnih opravil. Kljub temu pa lahko izguba centralnega vida močno vpliva na kakovost življenja, saj oteži branje, prepoznavanje obrazov in druge dejavnosti, ki zahtevajo natančen vid.

Vzroki in dejavniki tveganja – Zakaj pride do starostne degeneracije makule?

Vzroki za nastanek SDM še niso povsem raziskani, vendar obstajajo številni dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za razvoj te bolezni. SDM je pogostejša pri ženskah, vendar lahko prizadene vsakogar. Ključni dejavniki, ki povečajo možnost za nastanek SDM so:

• Starost: priporoča se preventivni pregled očesne mrežnice po 50. letu starosti.
• Dednost: če imajo starši SDM, je večja verjetnost, da jo bodo imeli tudi potomci.
• Izpostavljenost soncu: UV žarki v sončni svetlobi pospešujejo propad fotoreceptorjev v rumeni pegi.
• Kajenje.
• Visok krvni tlak, holesterol in sladkorna bolezen.
• Debelost: prekomerna telesna teža lahko poveča tveganje za nastanek te bolezni.
• Pomanjkanje hranil – neprimerna prehrana, ki vodi do pomanjkanja ključnih hranil, kot so vitamin C, E, cink, baker, lutein in zeaksantin, lahko poveča tveganje za SDM.

Zavedanje o teh dejavnikih tveganja lahko pripomore k zgodnjemu odkrivanju bolezni in preventivi, kar je ključnega pomena za ohranjanje dobrega vida.

SDM – Kako si lahko pomagamo?

Zgodnje odkrivanje in obravnava SDM lahko pripomore k upočasnitvi njenega napredovanja ali celo ustavitvi². Glede na stopnjo bolezni vam lahko specialist oftalmolog predpiše zdravljenje z injekcijami, ki se aplicirajo v oko, ali lasersko zdravljenje.

Za samopregledovanje si lahko pomagate z Amslerjevo mrežo, ki vam omogoča, da preverite morebitne spremembe vida. Pomembno pa je vedeti, da negativen rezultat testa ne pomeni, da bolezni ni, saj začetna faza SDM pogosto poteka brez očitnih simptomov. Ta test je izobraževalne narave, saj lahko diagnozo postavi zgolj zdravnik oftalmolog.

Amslerjeva mreža za test vida

To je preprosto orodje, s katerim lahko zaznate morebitne deformacije ali spremembe v vašem vidu oziroma očeh.

Kako preveriti svoj vid?

1. Medtem ko nosite svoja običajna bralna očala (če jih uporabljate), eno oko pokrijte z roko.
2. Postavite se na običajno bralno razdaljo od mreže.
3. Osredotočite in fiksirajte pogled na mrežo.
4. Postopek ponovite še na drugem očesu.

Če črte niso povsem ravne ali je mreža nepravilne oblike, ali če določeni deli mreže manjkajo, se morate takoj posvetovati z vašim izbranim specialistom oftalmologom.

Trenutno ne poznamo zdravila, ki bi preprečilo nastanek starostne degeneracije rumene pege. Zato lahko predvsem z zdravim življenjskim slogom brez kajenja, z urejenim krvnim tlakom in ravnijo holesterola, zdravo prehrano in ustrezno zaščito oči pred sončnimi žarki veliko naredite za preventivo in pomembno prispevate k preprečevanju bolezni.

Prehrana in njena vloga pri preprečevanju SDM

Prehrana ima pomembno vlogo pri SDM. Raziskave so pokazale, da lahko nekatera hranila ustavijo napredovanje SDM, saj delujejo kot naravna zaščita mrežnice³. Med temi hranili sta dva ključna karotenoida – lutein in zeaksantin.

Kako delujeta lutein in zeaksantin?

• Zaščita rumene pege (makule): Lutein in zeaksantin delujeta v mrežnici kot naravna zaščita rumene pege pred sončno svetlobo. Njun rumeni pigment filtrira modro svetlobo, podobno kot to delajo sončna očala.
• Zaščita pred oksidanti: Ščitita pred oksidanti, škodljivimi snovmi, ki so lahko delno odgovorne za proces staranja oči⁴. Oksidanti v očeh pospešujejo propadanje celic in lahko pripeljejo do razvoja SDM^{5, 6}.

Pomembnost ustrezne količine luteina in zeaksantina

Študije so pokazale, da imajo ljudje, ki zaužijejo več kot 10 mg luteina in 2 mg zeaksantina na dan, boljši vid, so manj občutljivi na svetlobo in so izpostavljeni manjšemu tveganju za razvoj SDM^7–10. Žal povprečna prehrana v razvitem svetu zagotavlja le približno 3 mg luteina in zeaksantina dnevno, kar je precej manj od priporočljivih količin^{11, 12}.

Nepogrešljiva hranila v zdravi prehrani za oči so še:

• Vitamin D: Pomaga zaščititi oči pred oksidativnim stresom in prispeva k ohranjanju vida¹³.
• Resveratrol: Močan antioksidant, ki se nahaja npr. v grozdju in prispeva k zaščiti oči¹⁴.
• Cink inomega-3 maščobne kisline (zlasti DHA): Imajo pomembno vlogo pri ohranjanju vida.

Kako zagotoviti dovolj hranil?

Če vam ne uspe zaužiti dovolj živil, bogatih s temi hranili, ali če si težko pripravljate vsak dan svežo hrano, razmislite o jemanju kakovostnega prehranskega dopolnila za oči.

Pri izbiri prehranskega dopolnila je pomembno, da vsebuje vsa ključna hranila, ki jih vaše oči potrebujejo, v zadostnih količinah. Pri tem je še posebej pomembno, da prehransko dopolnilo vsebuje točno 10 mg luteina in 2 mg zeaksantina. Kakovost prehranskih dopolnil se zelo razlikuje med različnimi proizvajalci, zato se priporoča izbira tistih, ki jih priporočajo oftalmologi ali farmacevti v lekarni.