Suho oko

Suho oko ni zgolj občutek suhosti v očeh. Gre za bolezen, ki nastane zaradi več dejavnikov in resno vpliva na kakovost vašega vida ter vsakodnevnega življenja.

• Bolezen suhega očesa je danes zelo pogosta težava, ki lahko prizadene do vsakega drugega človeka¹, zlasti tiste, ki večino dneva preživijo pred digitalnimi zasloni, v klimatiziranih prostorih ali nosijo kontaktne leče.
• Pekoč občutek, solzenje, občutek srbenja, suhosti ali celo zamegljen vid niso zgolj prehodne nevšečnosti – to so jasni znaki, da vaše oči potrebujejo pomoč. Pravočasno ukrepanje je ključnega pomena.
• Bolezen suhega očesa imate lahko tudi, če ne občutite neprijetnih simptomov.

Suho oko – Kaj je in kako nastane?

Suho oko je posledica nestabilnega solznega filma na površini očesa. Solzni film je zaščitni sloj, ki ščiti oči, jih vlaži in omogoča jasen (in oster) vid. Ko pride do motenj v tem sistemu, se pojavijo neprijetni simptomi, ki vplivajo na kakovost vida in življenja.

Bolezen suhega očesa se lahko pojavi zaradi dveh glavnih vzrokov:

• zmanjšano nastajanje solz (hiposekrecijska suhost) ali
• prekomerno izhlapevanje solz (evaporativna suhost)

Obe obliki porušita naravno ravnovesje solznega filma, kar vodi do propada celic na površini očesa in vnetja. Najbolj pogosta bolezen suhega očesa je kombinacija obeh. Simptomi niso zgolj neprijetni – nezdravljena bolezen suhega očesa lahko povzroči trajne poškodbe. Pomembno je vedeti, da je bolezen suhega očesa kronična, kar pomeni, da potrebujete dolgoročno obvladovanje simptomov in zdravljenja.

Suho oko ni le občutek suhih oči, temveč kompleksno stanje, ki ga povzročajo različni medicinski, okoljski in fiziološki dejavniki. Za pravilno obravnavo in preprečevanje težav s suhim očesom je ključno razumevanje bolezni in vzrokov ter prepoznavanje simptomov.

Simptomi suhih oči – Znaki, ki jih ne smete spregledati

Simptomi bolezni suhega očesa niso vedno očitni. Nekateri ljudje morda ne občutijo ničesar, dokler ne pride do resnih poškodb. Sicer pa bolezen suhega očesa najpogosteje prepoznamo po naslednjih simptomih:

• Pekoč ali zbadajoč občutek – Oči so pogosto razdražene, kot bi bili izpostavljeni vetru ali dimu.
• Občutek peska v očeh – V očeh občutite praskanje ali zbadanje, lahko se vam zdi, da imate v očesu drobne delce prahu ali peska, kar povzroča draženje in nelagodje.
• Občutek utrujenih oči – Dolgotrajno gledanje zaslona ali branje lahko povzroči občutek težkih oči.
• Srbenje – Suhost in draženje lahko povzročita občutek srbenja, zaradi katerega si pogosto manete oči, kar lahko stanje še poslabša in dodatno razdraži očesno površino.
• Bolečina – Pri suhem očesu se lahko pojavi neprijeten občutek zbadanja, pritiska ali celo ostre bolečine.
• Rdečina – Vaše oči so pordele in lahko tudi otekle, zjutraj se pogosto zbudite z zlepljenimi vekami.
• Prekomerno solzenje – Paradoksalno, suho oko lahko povzroči prekomerno solzenje, saj se telo odzove na pomanjkanje vlaženja z refleksnim sproščanjem solz, ki pa niso dovolj kakovostne, da bi težavo dolgoročno odpravile.
• Občasno zamegljen vid – Vid je lahko zamegljen, zlasti pri dolgotrajnem delu za računalnikom ali pri branju. Pogosto se izboljša z bolj pogostim mežikanjem.
• Občutljivost na svetlobo – Suho oko lahko poveča občutljivost na močno svetlobo, kar je lahko zelo moteče v sončnih dneh ali pri nočni vožnji.
• Brez simptomov – v začetni fazi bolezni simptomov običajno še ne občutimo, zato bolezen pogosto odkrije oftalmolog pri pregledu oči. Simptomov tudi ne občutimo več pri dolgotrajni bolezni, kjer že pride do poškodb živcev na površini očesa.

Če opažate te simptome ali mislite, da imate suhe oči, ne čakajte – ukrepajte takoj. Suho oko ni le prehodna težava, temveč lahko, če je nezdravljeno, vodi do trajnih poškodb površine očesa. Prav tako pa ni nujno, da simptomi vedno prisotni; v začetni fazi lahko bolezen poteka brez očitnih znakov, kar še dodatno poudarja pomen rednih očesnih pregledov. Priporočljivo je, da se posvetujete z oftalmologom, ki vam bo svetoval ustrezne rešitve, kot so kakovostne umetne solze oziroma vlažilne kapljice za oči, prilagoditev življenjskega sloga ali druge možnosti zdravljenja.

Vzroki in dejavniki tveganja – Zakaj pride do bolezni suhega očesa?

Bolezen suhega očesa ima lahko različne vzroke, ki so povezani z življenjskim slogom, zdravjem in okoljem.

1. Zunanji dejavniki

Suhe oči pogosto sprožijo različni dejavniki, kot so:

• delo na računalniku oz. gledanje v digitalne zaslone (daljša izpostavljenost digitalnim zaslonom zmanjša mežikanje, kar povzroči neenakomerno navlaženost roženice in veznice),
• okoljski dejavniki (močan veter, suh zrak, klima, UV žarki, cvetni prah),
• uporaba kontaktnih leč (lahko omejijo naravno kroženje solz),
• pogosti letalski poleti (nizka vlažnost v kabini letala povečuje obremenitev oči),
• konzervansi v kapljicah za oči.

2. Očesne operacije

Presenetljivo je, da lahko tudi očesni posegi, kot je operacija katarakte oziroma sive mrene povzroči težave z očmi, med drugim tudi bolezen suhih oči.

Pri laserskih operacijah za odpravo dioptrije (LASIK) je roženica zaradi “brušenja” močno obremenjena. To lahko povzroči vnetne reakcije in zelo močno izsušitev oči.

3. Zdravstvena stanja

Suhe oči so lahko posledica nekaterih bolezni kot so:

• disfunkcija Meibomovih žlez (proizvajajo olja, ki preprečujejo izhlapevanje solz), 
• sladkorne bolezni, 
• bolezni ščitnice,
• revmatičnega obolenja ali 
• Sjögrenovega sindroma.

Na proizvajanje in kakovost solznega filma vplivajo tudi vnetne bolezni žil ali bolezni kože, kot so akne ali nevrodermitis. Prav tako na solzni film vpliva uživanje nekaterih zdravil.

4. Zdravila

Nekatera zdravila lahko vplivajo na izločanje solz. Antihistaminiki, beta-blokatorji in nekatera psihotropna zdravila lahko zmanjšajo tvorbo solz, kar vodi v suho oko. Na kakovost solznega filma lahko tudi vplivajo tudi hormonske spremembe, ki pogosteje prizadenejo ženske.

5. Hormonske spremembe

Najpogosteje suhe oči prizadenejo ženske. Razlog za to najdemo predvsem v hormonskih spremembah (nosečnost, menopavza). Ženski hormoni so, skupaj z drugimi dejavniki, odgovorni tudi za kakovost solznega filma.

Vsi ti dejavniki lahko povzročijo nestabilnost solznega filma in lahko vodijo v bolezen suhega očesa.

Suho oko – Kako si lahko pomagamo?

Zdravljenje bolezni suhega očesa je mogoče, vendar zahteva pravočasno ukrepanje. Najpomembnejši korak je zagotoviti zadostno vlaženje oči. To dosežemo z redno uporabo kakovostnih kapljic za oči oziroma umetnih solz. Vse kapljice za oči niso enake – razlikujejo se glede na:

• Delujoče učinkovine – kapljice, ki vsebujejo hialuronsko kislino zagotavljajo dobro vlaženje. Če pa je kapljicam dodana še trehaloza, take kapljice ne samo vlažijo, temveč tudi ščitijo in obnavljajo celice na površini očesa.
• Prisotnost ali odsotnost škodljivih snovi (konzervansov, fosfatov) – konzervansi poslabšajo simptome, fosfati pa lahko vplivajo na vid, saj se kopičijo v roženici.
• Hipotoničnost ali izotoničnost –Hipotonične kapljice suhim očem povrnejo ustrezno osmotsko ravnovesje, zato so učinkovitejše.
• Farmacevtska oblika – kapljice so najpogosteje v tekoči obliki, za dolgotrajnejše delovanje, predvsem pred spanjem, pa so na voljo tudi geli.
• Pakiranje – najpogosteje se uporabljajo plastenke za večkratno uporabo, na potovanjih pa tudi vsebniki za enkratno uporabo.

Izbor pravih kapljic vpliva na hitro, učinkovito in celostno lajšanje simptomov suhih oči ter kako udobna bo pri tem naša izkušnja in kvaliteta življenja. Za nasvet o izbiri kapljic se lahko obrnete na zdravnika oftalmologa ali farmacevta v lekarni.

Pomembno je, da kapljice za oči uporabljamo pravilno in redno, saj napačna uporaba ne prinese želenega učinka. Pogosto se ne zavedamo napak pri vkapavanju. Za pravilno tehniko si lahko ogledate videoposnetek. Kapljice se običajno vkapajo po 1 kapljico v vsako oko 2 do 6-krat dnevno, odvisno od resnosti simptomov. Pomembno pa je vedeti, da kapljice ne zmanjšujejo nastajanja naravnih solz.

Kaj še lahko storite sami?

• Poskrbite za razbremenitev oči med delom za računalnikom ali drugih zaslonih.
• Zavarujte oči pred neugodnimi vplivi iz okolja (npr. močan veter, sušilec zraka).
• Previdno uporabljajte kontaktne leče.
• Ne podcenjujte pomena redne higiene vek.

Včasih ukrepi, ki jih lahko izvajate sami, niso dovolj učinkoviti. Če simptomi ne izginejo, se posvetujte z zdravnikom za oči – oftalmologom, ki vam bo svetoval ustrezno zdravljenje, vključno z protivnetnimi terapijami ali drugimi zdravili.