Vnete oči pri otroku: simptomi in zdravljenje

Vsi starši si želijo, da bi bili njihovi otroci zdravi, navihani in bi njihove očke vedno radovedno in jasno zrle v svet. A sploh v najranljivejših letih jasne otroške očke niso nekaj samoumevnega. Ena izmed najpogostejših bolezni v otroški dobi je brez dvoma konjunktivitis ali vnete oči, ki povzročijo pordelost očesa, solzenje ali gnojni izcedek.

Vnete oči pri otroku so lahko trdovratna težava, predvsem pa precej nalezljiva. Posebej pozorni bodite na vnetje oči pri dojenčku, ki zahteva veliko skrbnosti in nege. Kako postopati, da se boste vnetim očem uspešno postavili robu, izveste v nadaljevanju.

Kaj je konjunktivitis ali kako prepoznati vnete oči pri otroku

Vnete oči so pri otrocih v predšolskem obdobju precej pogosta težava. Pravzaprav so najpogostejša težava z očmi pri otrocih, mlajših od štirih let. Pogosto se pojavijo v spremljavi s prehladom, lahko pa so tudi posledica alergije. Vesela novica je, da težava okoli 6. leta počasi izzveni in se pozneje v življenju redko pojavi.

Če opazite, da si vaš otrok pogosto menca oči, da ga srbijo, na videz pa so rdeče in otekle, ste lahko precej prepričani, da ima vnetje oči ali konjunktivitis. Dilema se razblini, ko se pojavi izcedek iz oči in slabo počutje, podobno prehladu.

Konjunktivitis pravzaprav pomeni vnetje očesne veznice ali konjunktive, kot se ta del očesa strokovno imenuje. Gre za nežno vezivo, ki prekriva površino očesnega zrkla in notranjo površino vek. Veznica sicer varuje oko pred tujki in mikrobi ter vzdržuje solzni film na površini očesa. Ko se nanjo prilepijo mikrobi, se pojavi rdečina, izcedek in draženje očesa.

Pogosto mencanje lahko pomeni vnete oči.

Konjunktivitis se ponavadi začne na enem očesu, a se praviloma razširi tudi na drugo oko. Oko ne boli, je pa občutek neprijeten, pojavlja se draženje in srbenje ali občutek peska v očeh.

Konjunktivitis pri otroku ponavadi povzročajo virusi ali bakterije, kar s skupnim imenom imenujemo infekcijski konjunktivitis. Glede na simptome in potek bolezni lahko precej natančno uganete, kateri mikrobi so ga povzročili. Poleg tega je virusno vnetje oči pogostejše poleti, bakterijsko pa pozimi in spomladi. Poglejmo podrobneje, kaj je značilno za posamezen tip konjunktivitisa.

Virusni konjunktivitis

Virusni konjunktivitis se pogosto pojavi najprej na enem očesu, nato pa si ga otrok prenese na drugega. lzcedek iz očesa je običajno voden in lahko precej obilen, oko je občutljivo na svetlobo, pordelo ter srbeče.

Opozoriti vas moramo, da lahko pri virusnem konjunktivitisu pogosto pride do dodatne okužbe z bakterijami, ki si jih otrok z mencanjem oči prenese na očesno površino.

Virusni konjunktivitis lahko prepoznate po vodenem izcedku iz oči.

Najpogostejši povzročitelji virusnega konjunktivitisa so adenovirusi, redkeje herpes simplex virus (HSV), varicella-zoster virus (VZV) in picornavirus (enterovirus 70, Coxsackie A24). Okužbe z adenovirusi se pogosto pojavijo ob prehladu oziroma virusnem vnetju nosne sluznice.

Gotovo vas zanima tudi trajanje bolezni. Virusni konjunktivitis običajno otroci popolnoma prebolijo v 2 do 4 tednih.

Bakterijski konjunktivitis

Bakterije so drugi najpogostejši vzrok za vnete oči in so odgovorne za večino (50–75 %) primerov pri otrocih.

Pri bakterijskem konjunktivitisu je najočitnejši simptom izcedek iz oči. Z lahkoto ga boste prepoznali, saj je gost, obilen in rumeno-zelen. Značilna in za otroka posebej neprijetna je zlepljenost vek ob jutranjem prebujanju ali po popoldanskem počitku. Pri otrocih ga najpogosteje povzročajo bakterije Haemophilus influenzae, Streptococcus pneumoniae in Moraxella catarrhalis.

Izcedek pri bakterijskem konjunktivitisu je gost in rumeno-zelen.

Težave se pri bakterijskem konjunktivitisu pojavijo nenadno, bolečina je minimalna, oko je praviloma pordelo, le redko pa srbi. Ta tip konjunktivitisa je precej nalezljiv. Navadno se pojavi pri več otrokih v vrtcu, lahko pa se prenese tudi na starše. 

Alergijski konjunktivitis lahko povzroči podobne simptome kot infekcijski. Najbolj izrazit simptom je srbenje, pojavi pa se tudi prozoren izcedek, ki je lahko sluzast ali ne. Različne tipe konjunktivitisa je najlažje ločiti glede na nalezljivost. Virusni in bakterijski sta nalezljiva, alergijski pa ne.

Zakaj so vnete oči pri otroku tako nalezljive?

Vnete oči pri otroku povzročajo mikrobi, ki se hitro širijo po okolici, in sicer na naslednje načine:

• neposreden prenos: zgodi se, ko se otrok z vnetimi očmi dotakne izcedka iz očesa, nato pa se dotakne drugega otroka;
• posreden prenos: do njega pride, ko je kakšen predmet kontaminiran z virusom, nato pa se ga otrok dotakne;
• kapljični prenos: kadar konjunktivitis povzroči običajen prehlad, se lahko širi prek kapljic zaradi kašljanja in kihanja.

Vnetje oči je zelo nalezljivo.

Kako poteka zdravljenje, če ima vaš otrok vnete oči

Zdravljenje vnetih oči je odvisno od vzroka za pojav težav. Ker ga težko z gotovostjo ugotovite sami, priporočamo, da z otrokom obiščete pediatra. Ta bo predpisal oz. svetoval ustrezno zdravljenje glede na simptome in vzrok bolezni.

Pediater bo na pregledu potrdil, ali ima vaš otrok infekcijski konjunktivitis in ne zgolj alergije. Če so pri vašem otroku za težave krive bakterije, bo najverjetneje predpisal protibakterijske kapljice ali mazilo. Te bodo olajšale simptome in pospešile zdravljenje.

Če bo pediater ugotovil, da je vašega otroka doletel virusni konjunktivitis, vam bo svetoval o pravilni higieni oči v času vnetja ter opozoril na lajšanje simptomov viroze, kot sta zamašen nos in vročina. Če pa bo ugotovil, da je prišlo do sekundarne bakterijske okužbe, bo predpisal antibiotične kapljice.

Ukrepi, ki jih priporočajo slovenski pediatri

Vnete oči pri otroku po nasvetu slovenskih pediatrov rešujemo z naslednjimi ukrepi:

• čiščenje oči s fiziološko raztopino večkrat na dan (kosem vate ali zloženec omočimo s fiziološko raztopino in očistimo oko z enkratnim potegom od notranjega očesnega kota navzven);
• čiščenje nosu s fiziološko raztopino v pršilu večkrat na dan (majhen volumen in majhen pritisk);
• v primeru bakterijskega vnetja zdravnik predpiše antibiotične kapljice za v oči;
• v primeru alergijskega vnetja zdravnik predpiše ustrezna protialergijska zdravila (kapljice za oči, pršilo za nos, tablete);
• v primeru zoženih solzevodov pri dojenčkih toaleta oči večkrat na dan in masiranje notranjega očesnega kota – z blazinico palca se pritisne na strani nosu ob kostni del, izvede masažni gib v smeri navzgor, masaža naj traja 1 minuto 2 do 4-krat na dan (vir 1).

Vnetje oči je za otroka precej neprijetna bolezen.

Kako preprečiti širjenje bolezni?

Da bi preprečili širjenje bolezni, je zelo pomembna temeljita in vestna higiena tako področja okoli oči kot rok in doma. Svetujemo vam, da v izogib težavam upoštevate naslednje nasvete:

• Solze in izcedek iz oči otroku brišite iz notranjega dela očesa proti zunanjemu, in to vedno samo v eno smer. Vedno uporabite samo čist del gaze oz. vate. Za čiščenje izcedka vam posebej priporočamo sterilne krpice Blephaclean, ki odlično odstranijo okužene solze ali zasušen izcedek. Primerne so za otroke od 3. meseca dalje.
• Temeljito umijte svoje in otrokove roke po dotikanju ali brisanju oči.
  
• Otrok naj uporablja le svojo brisačo, nos pa naj briše s papirnatimi higienskimi robčki, ki naj jih po uporabi zavrže.
  
• Površine in predmete, s katerimi je otrok v stiku, je treba redno čistiti in razkuževati.
  
• Če vaš otrok uporablja kontaktne leče, naj jih v času bolezni zamenja z očali.
  
• Otrok se lahko pri bakterijskem vnetju oči v vrtec ali šolo vrne po 48 urah od začetka antibiotičnega zdravljenja. Pri virusnem konjunktivitisu zdravniki priporočajo, da vrtičkarji ostanejo doma, dokler ni več izcedka, za šoloobvezne otroke pa omejitev ni (vir 1).

Starši otečene in pordele oči otrok neredko dodobra prestrašijo. Nikar se ne prenaglite in ne pomislite že takoj na začetku na kaj hujšega. Ponavadi vnete oči pri otroku niso resnejša bolezen, poleg tega pa se jih zlahka zdravi. Posvetujte se z izbranim pediatrom, ki vas bo pomiril in predpisal ustrezno zdravljenje. Bodite pozorni, če se bolezen pogosto pojavlja ali se ne odziva na zdravljenje.