Srbenje oči je najpogosteje posledica alergijske reakcije na cvetni prah. Ko pride alergen v stik z očesom, sproži vnetje, ki povzroči srbenje, rdečico in solzenje.

Spomladanski in poletni meseci za mnoge prinašajo neprijetne očesne težave: srbenje, rdečico in solzenje oči.
Alergijski konjunktivitis je eden najpogostejših vzrokov za obisk pri okulistu ali družinskem zdravniku in po ocenah prizadene do 40 % populacije vsaj enkrat v življenju (1, 2), a kljub temu pogosto ostane neprepoznano ali neustrezno obravnavano (1, 2, 6).
V nadaljevanju pojasnjujemo, kako očesno alergijo prepoznati, kdaj in kako si lahko pomagamo sami ter kdaj je čas za obisk pri zdravniku.
Kadar alergen (npr. cvetni prah) pristane na površini očesa, se pri nekaterih ljudeh sproži pretiran odziv imunskega sistema. Telo zaznava sicer neškodljivo snov – alergen – kot grožnjo in se nanjo burno odzove: izloča histamin in druge vnetne snovi, ki povzročijo vnetje očesne veznice. Temu pravimo alergijski konjunktivitis. Posledica so pojav srbenja, solzenja, rdečice in otekline. Če je izpostavljenost alergenom dolgotrajna, se v tkivo očesne veznice vključijo še druge vnetne celice, kar lahko vodi v kronično vnetje (8).
Ločimo dve osnovni obliki (1, 8). Najpogostejši je sezonski alergijski konjunktivitis – predstavlja približno 90 % vseh primerov očesne alergije (1). Povezan je s cvetenjem rastlin in se pri nas pojavlja od zgodnje pomladi do jeseni.

Zgodaj spomladi težave sproži cvetenje dreves in grmovnic – pri nas so to najpogosteje breza, jelša in cipresa. Maja in junija težave povzroča cvetenje trav, pozno poleti in v zgodnji jeseni pa ambrozije. Suhi in vetrovni dnevi simptome praviloma poslabšajo (3, 4).
Celoletni (imenovan tudi perenialni) alergijski konjunktivitis pa povzročajo alergeni, ki so prisotni vse leto – pršice v hišnem prahu, plesni ter dlaka in prhljaj hišnih živali. Simptomi so podobni, a ponavadi blažji (1, 2).
Srbenje oči je vodilni in najbolj značilen simptom alergijskega konjunktivitisa (6, 8).
Poleg srbenja se lahko pojavijo tudi pordelost očesa, solzenje ali vodeno-sluzast izcedek, blaga oteklina vek in temni kolobarji pod očmi (1, 5).
Za razliko od virusnega konjunktivitisa, alergijski praviloma prizadene obe očesi hkrati in ni nalezljiv. Očesne simptome pogosto spremljajo tudi kihanje, zamašen nos in izcedek iz nosu, značilni za alergijski rinitis (3, 4).
Temelj obvladovanja očesnih alergij je izogibanje alergenom – čeprav to ni vedno enostavno (2,6).
Ključni ukrepi so:
Zadrževanje v zaprtih prostorih v času najvišjih koncentracij cvetnega prahu (sredi dopoldneva in v zgodnjem večeru), uporaba klimatske naprave namesto odpiranja oken, čistilnik zraka s HEPA-filtrom, nošenje sončnih očal na prostem ter temeljita higiena po prihodu domov – umivanje rok, obraza in las (3).

Hlajenje s polaganjem hladilnih oblog na zaprte veke zmanjša oteklino in ublaži srbenje. Kapanje umetnih solz brez konzervansov pomaga izprati alergene s površine očesa ter hkrati podpira stabilnost solznega filma, ki je pri alergijskem konjunktivitisu pogosto porušen (2).
Pomembno je vedeti, da drgnjenje oči, čeprav začasno olajša srbenje, sproži nadaljnje sproščanje histamina in poslabša vnetni odziv (1, 5).
Če osnovni ukrepi ne zadostujejo, so na voljo tudi zdravila, ki lahko ublažijo simptome (2, 6).
Pri blagih simptomih so učinkovite že umetne solze. Ob izrazitejših težavah so prva izbira kapljice za oči proti alergiji (antihistaminiki). Nekatere kapljice za oči proti alergijam, ki jih dobite na recept je priporočljivo uporabljati že pred nastopom težav (2,6).
Kadar očesne simptome spremlja tudi seneni nahod (kihanje, zamašen nos), so v pomoč antihistaminiki v obliki tablet. Pri nekaterih ljudeh lahko povzročijo občutek suhih oči, zato je smiselno njihovo uporabo uskladiti z zdravnikom (4).
Pri hujših oblikah lahko oftamolog predpiše tudi kortikosteroidne kapljice. Te se uporabljajo le kratek čas in pod nadzorom, saj lahko vplivajo na očesni pritisk in nastanek sive mrene (2, 6).
Oftalmologi v praksi pogosto opažamo, da bolniki z očesnimi alergijami predolgo odlašajo z ukrepanjem ali simptome preprosto prenašajo kot neizogibni del življenja.
Miha Sevšek, dr. med., oftalmologija
Podatki kažejo, da približno 10 % bolnikov z očesno alergijo simptome zdravi samo z zdravili brez recepta, brez ustreznega strokovnega vodenja, kar pogosto ne zadostuje za učinkovito obvladovanje težav (1).
Pravočasen začetek zdarvlejnja – idealno pred pojavom simptomov – bistveno izboljša obvladovanje bolezni. Prav tako je pomembna pozornost na prisotnost celoletnih alergenov pri bolnikih, ki imajo simptome tudi zunaj sezone cvetenja: pršice, plesni in hišne živali.
Čeprav so blage oblike alergijskega konjunktivitisa obvladljive z upoštevanjem zgoraj opisanih osnovnih ukrepov in zdravili brez recepta je posvet z zdravnikom priporočljiv v naslednjih primerih: kadar simptomi vztrajajo kljub samozdravljenju, ob bolečini v očesu ali poslabšanju vida (kar pri enostavnem alergijskem konjunktivitisu ni značilno in lahko kaže na drugačno diagnozo) (6), ob gostem, rumenem ali zelenem izcedku, ki bi lahko kazal na infekcijski konjunktivitis, ter kadar simptomi pomembno zmanjšujejo kakovost vsakdanjega življenja.
Če simptomi vztrajajo ali se poslabšajo, se posvetujte z izbranim oftalmologom za individualno oceno in prilagojeno zdravljenje.
Srbenje oči je najpogosteje posledica alergijske reakcije na cvetni prah. Ko pride alergen v stik z očesom, sproži vnetje, ki povzroči srbenje, rdečico in solzenje.
To je vnetje očesne veznice, ki nastane zaradi alergijske reakcije, najpogosteje na cvetni prah ali druge alergene iz okolja.
Najbolj značilen simptom je srbenje. Pogosto se pojavijo tudi rdečina, solzenje, oteklina vek in občutljivost na svetlobo. Težave običajno prizadenejo obe očesi.
Pomaga izogibanje alergenom, nošenje sončnih očal na prostem, umivanje rok, obraza in las po prihodu domov ter uporaba umetnih solz, ki izpirajo alergene in zmanjšujejo občutek draženja.
Blage oblike lahko običajno obvladate sami z osnovnimi ukrepi in zdravili brez recepta. Pomembno je, da zdravljenje začnete pravočasno.
Če simptomi ne minejo kljub samozdravljenju,je prisotna bolečina ali slabši vid, ali če se pojavi gost izcedek, je priporočljiv posvet z zdravnikom.
Ob prijavi na novičke se strinjate z našo politiko zasebnosti.
© 2026 Mojeoko. Vse pravice pridržane.
Izdelava spletnih strani qStom.si
Oblikovanje Starfinity